ZA ENKRAT ŠE ENOTOČKOVNA
Ker si vsak učitelj najbolj od vsega želi zagreniti počitnice svojim učencem (vsaj tak vtis dajejo :D ), ni nobeno presenečenje, da se tudi tokrat praktično utapljamo v domači nalogi.
In ker smo imeli v tednu pred počitnicami drugo in tretjo uro likovne vzgoje letos, ni presenečenje, da smo morali čez počitnice narisati risbo. Učitelj je razložil enotočkovno perspektivo, nam dal tloris križišča, in rekel naj narišemo to isto križišče v perspektivi.
Tloris križišča (na hitro skiciran):
No in tako je po enem dnevu in še malo risanja, obupavanja, radiranja (res, res, res veliko radiranja), zunanje pomoči (v tesnem sorodstvu –> starši), “tole si naredila narobe” + “ neee, nočem še enkrat zbrisati”, “kako pa tole naredim/ kaj se ti zdi boljše, tako ali tako?” nastala tale slika zgornjega križišča v perspektivi:
(Pa še enkrat z računalniškimi popravki:)
Zdi se, da je še kar uspelo, ampak glede na to, da je to samo vaja, ne bo ocenjeno. Oceno bomo dobili iz naslednje slike, ki bo ulica v 19. stoletju, in jo bomo morali narisati v učilnici, brez kakršnekoli pomoči. Tista slika me zares skrbi, a se tolažim s tem, da takrat še niso poznali semaforjev.
P.S.: Med komentarje napišem kaj bo rekel učitelj – če ne bo preveč kritično :P
Vso srečo vsem, ki se ali se še boste ukvarjali z perspektivami!
Ni komentarjev:
Objavite komentar