Ker že kar nekaj časa nisem doma, in nekako nimam s seboj nič ustvarjalnega, nisem ustvarjala ampak fotografirala.
Tako je tukaj nekaj slik:
S prijateljico sva se igrali…
…mikado!
ker se je zunaj pripravljala nevihta
in je “malo” pihalo
po dežju pa…
(se nadaljuje :P)
Včeraj smo jedli prve - in po vsej verjetnosti tudi zadnje - marshmallowe oziroma penice, kakor jim tudi pravijo.
Vse se je začelo s tem, da so imeli v Lidlu ameriški teden. Seveda je mama hotela poskusiti marshmallowe, ko jih je videla. In tako smo včeraj zakurili majhen ogenjček, da bi jih poskusili.
Najprej smo ugotovili, da oči še zna zakuriti ogenj “po taborniško”: 
Potem pa smo se kar nekaj časa učili, kako penice sploh speči:
seveda brez tehnike ni šlo:
Vsi se nisi posrečili:
Tole pa se zgodi, če penico vržeš v ogenj:
Že eno leto je od prvih objav na tem blogu.
Ampak daril sem se letos lotila malo drugače. Ne običajen nakit in čokolada, ampak platna (oz. platni).
Eno sem naredila za učiteljico čela. Najprej sem naredila zeleno-rumeno podlago, nato sem odtisnila temno zelene krogce, potem sem narisala notno črtovje in basovski ključ, za glavni motiv pa sem uporabila servietko. Prišlo je takole:
Drugo pa je šlo moji razredničarki. Podlaga je v osnovi svetlo zelena, razen tam, kjer sta roži- tam je živo rumena. Mrežo sem narisala z rjavo barvo in šele na koncu pobarvala nekatere kvadratke. Tam kjer so rumeni sončki je ogromno različnih barv, saj mi ni in ni hotelo uspeti, tako kot sem si jaz zamislila. Sončki so iz rumenega papirja, rožici pa izrezani iz servietke. Prišlo je takole:
Sošolka je razredničarki s servietno tehniko naredila svečnik:
V šoli smo pri urah geografije, v obliki predstavitev sami vodili del ure (skupina prbl. 20 min). Dve sošolki sta predstavljali Japonsko in nam pokazali tudi malo osnovnega origamija. Doma sem poskušala še sama, in voila’:
še iz druge strani:
To so sestavljene kocke iz šestih posameznih delov.
Posamezni deli so (prbl.) taki:
Navodila za origami (tudi za ta postopek) so v knjigi
Konjiček-ORIGAMI-papirne zgibanke za velike in male, ki jo je napisala Zulal Ayture-Scheele.
V soboto popoldne je stric poklical, če v nedeljo popoldne pridemo na torto za bratrančev prvi rojstni dan. Seveda smo rekli ja, in šele nato začeli razmišljati kaj naj mu damo za darilo. No po dolgem razmišljanju in štirih urah šivanja je nastal tale “poušterček”:
Velik je 30 cm krat 45 cm.
Vsi smo se potrudili zanj. Jaz sem naredila notranjo blazino, bratec mi je pomagal, mama je naredila zunanji del (delfinčka, morje, celoten temno moder ovoj, prišila črke), oči pa je nalikal fliselino na zadnjo stran črk.
Bratrancu je bil (se mi zdi da ) všeč, vsem ostalim pa zagotovo. :P
Na temle: http://passionforcrafts.blogspot.com/2010/05/its-my-birthday-blogcandy.html
linku lahko vidite en ČIIIST NOOOR candy (bonbonček).
Videti je takole:
Sicer ga je rahlo komplicirano dobit, ampak se pa splača!
Namreč moraš:
- objavit (tako kakor sem jaz) prispevek na svojem blogu
- spremljat blog (na katerem je candy)
- in se seveda prijavit
+
- bit izžreban izmed več kakor 260ih tekmovalcev!
Včeraj je mama organizirala srečanje prevajalcev. Jaz sicer nisem prevajalka, sem še “froc”, ampak pomagala sem pa vseeno. Kar se tiče hrane smo delali praktično cel dan. A samo slane prigrizke.
Bili so taki:
in taki:
…
Sladice je pripravila mamina prijateljica, ki pa se je začela resno ukvarjati s peko.
Njena vizitka: 
Vse skupaj se je dogajalo v Cankarjevem domu na Vrhniki. (No ne peka, prireditev!) Bilo je SUPER!
Še nekaj fotk:
taka je bila naša miza med delom
tako zelo smo napolnili hladilnik
to je bilo kosilo-zmešani ostanki in nekaj jajc
(potem pa spečeno seveda)
taka je bila miza v Cankarjevem domu
pa še koktejle smo imeli
tale je bil brezalkoholen-sem ga tudi jaz pila
