OBJAVICA
Rožice – domače in druge
Čim več cvetočih rožic tudi vam!
Za vajo moramo narediti še eno perspektivo. Tokrat na navpičnem listu, s črkami (tudi v perspektivi) in sama sem pemaknila tudi bežišče, tako da ni slika popolnoma centrirana.
![]()
(izostreno na računalniku)
V ponedeljek ko pa “pišemo” – rišemo za oceno. Narisati bomo morali ulico devetnajstega stoletja. Naredila sem si skico, da bom približno vedela kaj risati, in da bom popravila če bo kaj treba na skici, ne pa da se ko vse narišem oglasi učitelj, da nekatere stvari sploh niso pravilne. Tukaj je skica:
(((slabo se vidi, zato je malce popravljena – na računalniku –> pa se še vedno slabo vidi :( )))
Rekla sem, da bom v komentar napisala, kaj je rekel učitelj na prvo perspektivo, ampak bom raje napisala tukaj. Rekel je, da je slika narisana pravilno, ampak da zgleda malce smešno. Hiši zadaj naj bi bili predolgi, in semafor spredaj naj bi bil predebel. No, s sliko risbo sem še vedno zadovoljna :)
Najdeno na internetu, piše da posneto v ultravijolični svetlobi. Zgleda super, vsaj meni. Posnetek je na temle linku: http://blogs.discovermagazine.com/badastronomy/2011/03/02/incredible-solar-flare-video/
ZA ENKRAT ŠE ENOTOČKOVNA
Ker si vsak učitelj najbolj od vsega želi zagreniti počitnice svojim učencem (vsaj tak vtis dajejo :D ), ni nobeno presenečenje, da se tudi tokrat praktično utapljamo v domači nalogi.
In ker smo imeli v tednu pred počitnicami drugo in tretjo uro likovne vzgoje letos, ni presenečenje, da smo morali čez počitnice narisati risbo. Učitelj je razložil enotočkovno perspektivo, nam dal tloris križišča, in rekel naj narišemo to isto križišče v perspektivi.
Tloris križišča (na hitro skiciran):
No in tako je po enem dnevu in še malo risanja, obupavanja, radiranja (res, res, res veliko radiranja), zunanje pomoči (v tesnem sorodstvu –> starši), “tole si naredila narobe” + “ neee, nočem še enkrat zbrisati”, “kako pa tole naredim/ kaj se ti zdi boljše, tako ali tako?” nastala tale slika zgornjega križišča v perspektivi:
(Pa še enkrat z računalniškimi popravki:)
Zdi se, da je še kar uspelo, ampak glede na to, da je to samo vaja, ne bo ocenjeno. Oceno bomo dobili iz naslednje slike, ki bo ulica v 19. stoletju, in jo bomo morali narisati v učilnici, brez kakršnekoli pomoči. Tista slika me zares skrbi, a se tolažim s tem, da takrat še niso poznali semaforjev.
P.S.: Med komentarje napišem kaj bo rekel učitelj – če ne bo preveč kritično :P
Vso srečo vsem, ki se ali se še boste ukvarjali z perspektivami!
Pred nedavnim sem se prijavila na candy na Pisani rokodelnici in sicer na bombonček ob 10.000 obisku.
Kaj v bombončku sploh bo, ni bilo objavljeno, a ker sem bila izžrebana skupaj z še dvema drugima (podarjeni so bili trije candyji).
No, takole je bil videti, ko sem ga razpostavila po mizi:
- vrteči učki za prelepit –> dve velikosti
- mešanica modrih perlic + svetlo modre perlice
- magneti (modri)
- srebrni srčki
- srebrn srček-stensil
- angelček, trup polnjen z sivko (Simonino avtorsko delo)
- super cute štampiljka zimske škratice/palčice
-kotne štampiljke
- tri zvezdice iz karirastega blaga, z gumbkom na sredini (prav tako Simonino delo)
- teksturni papirji, več barv
- pet majhnih glinenih lončkov
- kolut karirastega (rdeče-belega) traku
- papirnata čipka - metuljčki
je bilo ime duhcu iz svetilke. Saj veste, privlačna, mlada, izpolnjuje želje in je lahko neverjetno ljubosumna…?
Še naprej rišem in pred kratkim je nastala tale slikica:
Mama me je takoj opomnila, da jo spominja na junakinjo stare televizijske nanizanke – temu je primeren tudi opis na začetku. Tukajle pa še odlomek le-te serije.
ZA MOJI PRIJATELJICI. Zapestnici sta namreč rojstnodnevno darilo. Zraven zapestnice sem vsaki podarila še majčko.
Ena v zeleno vijoličnih barvah…
…in ena v modrih barvah…
Zapestnici sta narejeni na verigo, vsak košček pa je z svojo zankico obešen na svoj člen verižice. Uporabljeni so srebrni koščki, perlice, deli starih verižic in zapestnic, ki niso bili všeč nikomur več…
Slavljenkama sta bili všeč, sama pa sem uživala ob izdelavi :D